13. feb. 2007

Geologija 01

Obliko in velikost Zemlje so poznali že v starem veku. Do srednjega veka so zagotavljali da ima Zemlja obliko plošče. Velikost Zemlje je bila določena po naslednjem merilu: Obelisk v Aleksandriji je pod kotom 7°12' metal senco in v istem času so bile zrcalne slike sonca v Sieni oddaljeni 770 kilometrov.

Pitagora (580-550) je menil, da je Zemlja okrogla. Ptolomej (100-160) je trdil da je Zemlja plošča, kasneje pa Kopernik (1473-1543) pokaže temelje, da je Zemlja v sončnem sistemu. Govori tudi o položaju v njem.

Leta 1873 je Listing prišel do zaključka, da je Zemlja elipsoid - geoid. Matematično gledano je svinčnica v takem telesu zmeraj navpična, vendar je zaradi zemljinega reliefa površje nepravilno.



Zgornji 2 sliki prikazujeta kaj je geoid in kaj elipsoid. Na drugi sliki je z zeleno barvo prikazan relief (lepo se vidi njegova neenakomernost).

Glavna lastnost Zemlje je vrtenje. Zaradi vrtenja ima v ekvatorialni legi največjo hitrost, na polih pa je praktično ni. Zaradi tega je Zemlja postala elipsoid in nima oblike prave krogle. Vzrok je ta, da sta centrifugalna sila in sila teže nasprotni sili. Posledica tega so majhne spremembe, kot recimo ta, da ima na polih predmet težo 1005 kg, na ekvatorju pa isti predmet 1000 kg. Tudi snovi v notranjosti Zemlje so bolj oddaljene od središča v ekvatorialni legi.

Polmer Zemlje je razdalja od središča Zemlje do točke na njenem površju. Razlika je tudi v polmeru med središčem in polom (6356,86 km) in med središčem in ekvatorjem (6378,24 km). Pojem "nekrogelna oblika Zemlje" pomeni, da se njen polmer z krajem razlikuje. V geologiji in astronomiji se Zemljin polmer uporablja kot enota in se zapiše kot "rz".

Oblika Zemlje je torej sploščen rotacijski elipsoid oz. sploščen sferoid.

Ni komentarjev: